|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Otroška razigranost
Številni starši se pritožujejo, da jim otroci kradejo
spanec, saj se prebujajo sredi noči in na vsak način želijo, da bi se starši igrali z
njimi. Pri vstopu otroka v šolo pa se to popolnoma spremeni. Zjutraj je vedno
utrujen in vsak dan težje vstane, zvečer pa ga je, povsem budnega in živahnega skoraj
nemogoče spraviti v posteljo.
Takšna sprememba je povsem naravna posledica biološkega dogajanja v otroku, saj
se pri vsakem izoblikuje povsem individualna potreba po spanju. Enemu zadošča manjša
količina spanja, drugi spanja potrebuje več. Šestleniki potrebujejo v povprečju deset
ur in pol spanja.
Zato je priporočljivo, da bi
med tednom šolar odšel v posteljo med osmo in pol deveto uro
zvečer, saj je pri spanju pomembna predvsem kvaliteta spanja.
|
|
|
|
Za obnovo organizma je pomembena predvsem zadostna količina
globokega spanca, ta faza spanja pa se pri otrocih, ki še niso dosegli pubertete pojavlja
nekaj pred polnočjo. Zato prepozen odhod v posteljo pomeni, da bo otrok zamudil
najbolj krepilni del spanca, katerega tudi s podaljšanim spanjem zjutraj ni mogoče
nadomestiti. Pri otrocih s kroničnim pomanjkanjem spanja so prisotni znaki nemira in
razdražljivosti, težko se zberejo, peša pa jim tudi učinkovitost v šoli.
Najboljši recept, da bodo otroci zvečer dovolj utrujeni in
bodo zaspali brez težav je, da so čez dan dovolj aktivni. Ob koncu tedna pa jih
lahko pustite spati toliko časa, kolikor se jim poljubi.
|
|
|
Copyright:
2000 - 2013 |
|
|
|
|
|
|
OTROŠKO
ŠOLSKI DISPANZER ZAGORJE |
|
|
|
|
Otroški zdravniki vedno pogosteje opažamo, da je kljub vsem razpoložljivim
zdravilom, našim naporom pri zdravljenju ter izboljšanim splošnim življenjskim pogojem,
bolnih otrok vedno več. Medsebojni stiki med otroci so
pogostejši, kot so bili pred leti.
|
|
ORDINACIJSKI
ČAS otroško - šolskega dispanzerja: |
KURATIVA |
|
DOPOLDAN |
POPOLDAN |
|
Ponedeljek: |
- |
14:00 -
20:00* |
Torek: |
10:30 - 13:30 |
- |
Sreda: |
- |
14:00 -
20:00 |
Četrtek: |
10:30 - 13:30 |
- |
Petek: |
07:30 - 13:30 |
** |
|
|
|
|
ORDINACIJSKI
ČAS otroško - šolskega dispanzerja: |
PREVENTIVA
- CEPLJENJE in SISTEMATIKA |
|
DOPOLDAN |
POPOLDAN |
|
Ponedeljek: |
07:00 -
13:00 |
- |
Torek: |
07:30 -
10:00 |
- |
Sreda: |
- |
- |
Četrtek: |
07:30 - 10:30 |
- |
Petek: |
- |
- |
|
|
|
|
* Odmor za
malico: Dopoldne 10:30 do 11:00,
Popoldne 17:30 do 18:00. V primeru večjega števila urgentnih
pregledov si pridržujemo pravico
nekoliko zamakniti odmor za
malico.
** Vsak 2.
petek v mesecu, oz. po urniku,
obratuje ambulanta namesto dopoldne popoldne (14:00-20:00).
|
|
|
|
Na pregled se
je možno naročiti:
-
Preko spletne
aplikacije:
Aplikacija Gospodar Zdravja;
S klikom na
zgornjo povezavo pacient sam izbere termin, ki mu
ustreza, na internetu;
-
Osebno,
v času obratovanja ambulante
-
Telefonsko, le v spodaj
navedenih terminih:
- ponedeljek, sreda in petek (kadar ambulanta dela v
petek popoldne): od 13:30 do 14:30 in od 18:30 do
19:30; - torek,
četrtek in petek
od 7:30 do 8:30 in od 12:00 do 13:00.
V teh terminih sprejemamo tudi naročila za
podaljšanje redne terapije in za kronične napotnice;
-
Preko e-pošte:
ambulanta@vitasan.si,
predvideni čas za odgovor oz. potrditev je: 3 delovni
dni
Pooblaščena oseba za čakalni seznam OŠD Vitasan je:
Stanka Štancar, višja medicinska
sestra.
Prosimo vas za razumevanje, če se
zgodi, da, zaradi velikega obsega nujnega dela s pacienti, kdaj
nismo takoj dosegljivi po telefonu.
|
|
|
|
Doc. dr. Mojca GROŠELJ GRENC, dr.
med., spec. ped.
STANJE OPREDELJENIH PACIENTOV
NA DAN 01.01.2020:
1055 pacientov
|
|
|
|
Telefonski pogovor z zdravnico
je možen: - ob ponedeljkih 18:30-19:30,
- ob torkih 12:00-13:00,
- ob
sredah 18:30-19:30, - ob četrtkih
12:00-13:00 in - ob petkih 12:00-13:00.
|
|
|
|
Dragi starši, stari starši,
skrbniki otrok, odpornost
otroka ni nekaj samo po sebi danega, ampak moramo in lahko, za odpornost otrok veliko
naredimo sami. Potrebno je malce
spremeniti način gledanja na življenje, na hrano, na to, kaj
je pomembno in kaj ne, opustiti preveliko površnost in
za zdravje naših otrok ter za svoje lastno zdravje, narediti
korake tudi z aktivnejšim preživljanjem prostega časa zunaj. |
|
|
|
Zaradi hitrejšega
življenskega tempa, se je spremenilo tudi varovanje otrok - najbolj znane kolektivne
oblike varovanja otrok so jasli in vrtci, kjer so otroci vedno v velikem številu.
Večina otroških bolezni je nalezljivih, zato se v takšnih skupinah te
bolezni širijo lažje in hitrejše, kakor bi se sicer. Tega dejstva ne moremo
preprečiti, lahko pa zmanjšamo njegove posledice. Vse bolj nezdravo, pogosto tudi
že strupeno, pa je tudi okolje, v katerem otroci živijo, skupaj z nami. Vsebnost plinov
in sajastih delcev v zraku je vedno večja, in poleg tega, da bistveno poslabšujejo
odpornost otrok, povzročajo tudi dihalne motnje in obolenja dihal.
Pogosto
pa lahko tudi starši storimo marsikaj za zdravje svojih otrok, uredimo njihova življenja
tako, da bo manj možnosti za obolenja ter več možnosti za nabiranje zdravja in
odpornosti. Že na tako preprost način, kot je redno prezračevanje stanovanja, v
katerem preživimo večino svojega časa, in z gibanjem po svežem zraku lahko bistveno
izboljšamo odpornost svojih otrok. Kljub temu, da svež zrak ni vse, pa je izredno
pomemben. |
|
|
|
Na
otrokovo odpornost pa vpliva tudi pravilno izbrana prehrana. Žal ugotovitev, da je
še vedno preveliko število otrok napačno hranjenih, ni nekaj novega. Razlogov za to je
več; reklamiranje različnih proizvodov, vplivi tradicije, gospodarske okoliščine,
večno pomankanje časa, nenazadnje pa tudi površnost.
Vedno znova je potrebno poudarjati na pomembnost dojenja dojenčka, saj
materino mleko vsebuje posebne imunoglobine ter ostale snovi, ki jih ni mogoče najti v
nobenem drugem mleku, ki dojenčka varujejo pred infekcijami. Sestava materinega
mleka je takšna, da zagotavlja otroku idealen razvoj, in takšen otrok se bo tudi kasneje
mnogo lažje spoprijemal s številnimi povrzočitelji bolezni kot tisti otroci, ki so bili
že od najzgodnejšega obdobja hranjeni umetno. |
|
|
|
Pomembna je tudi količina zaužite hrane, saj mora na eni strani
ustrezati otrokovim potrebam, zagotavljati pa mora tudi njegov normalen razvoj in normalno
rast. Najpogosteje pa je napačne prehrane kriva kakovostno neustrezna hrana, v kateri ene
ali druge potrebne snovi primanjkuje, določene sestavine pa je v njej preveč.
Mleko je daleč najbolje sestavljeno hranilo, kar ga poznamo, pa vendarle mleko in mlečni
izdelki pri večjih otrokih, še posebno šolarjih in pubertetnikih, vse prevečkrat
izginja z jedilnika. Za pravilen razvoj razvijajočega se organizma
pa je izredno pomemben tudi dnevni red v prehrani. |
|
|
|
MOTNJE VIDA
Ker pogosto ostanejo motnje vida neodkrite, bi morali vsi starši poznati simptome,
ki nakazujejo težave z vidom ali motnje v binokularnem vidu (vidu z obema očesoma).
Najpogostejši opozorilni znaki so:
- otrok se za številne stvari ne zmeni ali jih
spregleda, še posebno v zanj neznanem okolju,
- nemirno beganje pogleda,
- otrok s težavo osredotoča svoj pogled,
- pogosto se spotakne, se zaletava, izpušča stvari iz rok ali z roko sega mimo
stvari,
- ne poskuša brati večjih napisov na plakatih,
- pri sestavljanju ali risanju nima potrpljenja,
- kadar si kaj ogleduje, je otrokov videz napet,
- pogoste tožbe o bolečini v očeh ali glavobolu,
- pogosto si mane oči, jih zatiska ali pa se mu pogosto solzijo,
- pove, da predmete vidi megleno ali dvojno. |
Kadarkoli zasledite katerega izmed
naštetih znakov pri svojem otroku ali posumite nanj, ga čimprej odpeljite na pregled k
specialistu okulistu. |
|
|
|
|
|
RAZVOJNI
MEJNIKI
Novorojenčki vidijo, slišijo in se refleksno odzivajo. Osnovne
spretnosti telesnih gibov in socialnega vedenja pa si pridobijo v zgodnjem otroštvu.
Takrat se razvije tudi govor. Za posamezno starostno obdobje so značilni takoimenovani
razvojni mejniki, seveda pa je hitrost razvoja posameznih spretnosti različna od otroka do
otroka.
STAROST |
GIBI |
TELESNE SPRETNOSTI |
SOCIALNO VEDENJE |
1
mesec |
Pri ležanju je glava
novorojenčka obrnjena v eno stran, večino časa, razen v času dojenja in nege, prespi. |
Dlani so večinoma
stisnjene, če v njegovo dlan položimo prst, se ga oprime. |
Novorojenček si
ogleduje materin obraz. Nasmehne se v petem ali šestem tednu. |
6 mesecev |
V tej starosti že sedi ob opori, glavo
in hrbet drži pokonci, obrača glavo in si ogleduje okolico |
Ob prijemanju predeta uporablja celotno
dlan. |
Hitro se obrača za zvokom ali znanim
glasom, v usta si vtika predmete. |
9
mesecev |
Plazi se po vseh
štirih. Ob opori lahko nekaj časa stoji. |
Prijemanje predmetov s
palcem in kazalcem. Majhne predmete dreza s kazalcem. |
Sam drži stekleničko
ali skodelico. Čeblja in kriči, da bi pritegnil pozornost. |
12 mesecev |
Hodi ob pohištvu ali če ga držimo za
eno ali obe roki, nogi premika vstran. |
Izpušča predmete iz rok in opazuje,
kako padajo. |
Pri oblačenju izteguje roke in
noge,pričenja razumevati preprosta navodila. |
18
mesecev |
Sposoben je hoditi po
stopnicah ob opori, meče žogo. |
Gradi predmete iz
osnovnih gradnikov, riše in čečka s svinčnikom ali barvicami po papirju. |
Dobro uporablja žlico,
pove, kdaj mora na opravljanje potrebe, uporablja omejeno število besed, pozna in razume pa jih
veliko več. |
2 leti |
Tek in hoja postajata zanesljiva, žogo
lahko brcne ne da bi pri tem izgubil ravnotežje, zna odpirati vrata. |
Obrača posamezne strani v knjigi. |
Sam si obuva nogavice in čevlje. Pri
sporazumevanju uporablja preproste stavke. Pove, kdaj je lačen ali žejen. |
3
leta |
Hoja na kolesu s
pomožnima kolesoma, hoja po prstih. Izmenično dvigovanje nog pri hoji po stopnicah. |
Zna narisati črto ali
krog. |
Uporablja vilice. Zna
deliti stvari in se igrati z drugimi. Poskuša ostati snažen. |
4 leta |
Poskakovanje po eni nogi in tek po
prstih. Zna plezati po lestvi. |
Zna napisati nekaj preprostih črk in
narisati človeka in hišo. |
Zna se sam obleči in sleči. Govori
pravilno in smiselno. |
5
let |
Ples ob glasbi,
izmenično skakanje po eni ali drugi nogi, tek po prstih. |
Nariše kvadrat,
trikotnik, zna napisati veliko črk. |
Sam si umije in obriše
obraz. Zna povedati zgodbo z vsemi podrobnostmi. |
|
|
|
|
|
|
ZA VSE NADALJNJE INFORMACIJE POVPRAŠAJTE NAŠE ZDRAVSTVENO OSEBJE V
V AMBULANTI OTROŠKEGA ŠOLSKEGA DISPANZERJA"VITASAN", V ZDRAVSTVENEM DOMU
ZAGORJE, LAHKO PA NAS TUDI POKLIČITE PO TELEFONU ŠTEVILKA:
(03) 565 50 58 ALI PA NAM POŠLJETE ELEKTRONSKO POŠTO NA NASLOV: ambulanta@vitasan.si ! |
|
|
|
|
|